10. Mednarodna konferenca @Re:Source MAH
Dr. Maja Bogataj Jančič je 16. septembra 2023 sodelovala na dogodku @Re:Source MAH – 10. Mednarodni konferenci o zgodovini medijske umetnosti, znanosti ter tehnologije v Benetkah. Program je bil razdeljen na več kategorij (“tracks”), in sicer na vprašanje dokumentacije in ohranjanja medijskih umetnosti; podnebnih sprememb; pionirjev medijskih umetnosti; in zgodovine medijskih umetnosti v muzejih.
V svojem prispevku se je dr. Bogataj Jančič je osredotočila na pravico do raziskovanja, ki se odraža v izjemah in omejitvah izključnih avtorskih pravic, zlasti v splošni izjemi za raziskovanje in še posebej izjemi za podatkovno in besedilno rudarjenje, kot je opredeljena v Direktivi 2019/790 o avtorskih in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Direktiva je namreč prenesena v pravne rede držav članic ter predstavlja pravno podlago za “treniranje velikih podatkovnih modelov”, ki so temelj generativni AI. Pri tem je predstavila prednosti ter izzive, ki jih zakonodaja EU prinaša raziskovalcem in ostalim in izpostavila tudi ekonomsko-politične izzive generativne AI.
Imetnik avtorskih pravic na sliki je Aleš Vaupotič
ODIPI organizira ERA KR21 konferenco: Ovire in spodbude za odprto znanost v avtorskem pravu, ki bo potekala 2. 12. 2024 v hotelu Four Points by Sheraton (Mons) v Ljubljani in tudi preko spleta.
Okrožno sodišče v Hamburgu je v zadevi Kneschke proti LAION e.V. odločilo, da LAION ni kršil avtorskih pravic fotografa Kneschkeja, saj je bila uporaba njegove fotografije zajeta v izjemo za besedilno in podatkovno rudarjenje (angl. Text and Data Mining, TDM) za znanstvene namene.
“Ali lahko avtorske pravice spravijo umetno inteligenco na kolena?” Katere druge okoliščine lahko povzročijo, da se “izdelava” generativne umetne inteligence v (bližnji) prihodnosti dramatično spremeni. Ta kratek prispevek predstavlja možne izzive, ki jih avtorske pravice predstavljajo za “treniranje” strojev za velike količine podatkov. Različne jurisdikcije obravnavajo ta vprašanja različno. V ZDA se zakonitost teh dejavnosti preizkuša v številnih sodnih primerih. Ali gentlmenski dogovori in pragmatične simbioze, ki so nam poznane “iz poslovnega modela iskalnikov” zagotavljajo zadostno podlago in/ali spodbudo tudi za poslovni model “izdelave” generativnega poslovnega modela umetne inteligence?