Avtorsko pravo, etika in mašine
ChatGPT s svojo naprednostjo zastavlja težka vprašanja s področja avtorstva kot tudi z s področja etike v znanosti (in tudi na drugih področjih, kjer se zahteva samostojno delo).
Bliže smo trenutku, ko bodo mašine sposobne samostojnega ustvarjanja (zdaj še nismo tam, čeprav lahko rezultat, ki ga sproducira mašina, že izgleda povsem podobno kot stvaritev, ki jo je ustvaril človek). Dodatno pa se s to tehnologijo odpirajo neskončna etična vprašanja s področja znanosti, saj ta tehnologija omogoča “ustvarjanje” del, za katere se lahko osebe pretvarjajo, da so jih ustvarile brez tega orodja. Gre za podobne etične probleme, kot ko se pod članke navaja osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za avtorstvo ali se kakšno od teh oseb izpusti. Za teoretike, ki smo in bomo pisali o teh izzivih, so to najbolj zanimiva vprašanja v karieri, v realnosti pa zlasti komercialni igralci in lastniki mašin pritiskajo, da bi se tudi na produktih, ki jih producirajo mašine, morale podeliti pravice intelektualne lastnine.
Še politična zanimivost: medtem, ko v demokratičnih delih sveta o tem še razpravljamo, je Ukrajina v vojni vihri spremenila svojo avtorskopravno zakonodajo in po novem so “stvaritve”, ki jih sproducirajo mašine, varovane s sorodnimi pravicami (avtorskim podobne pravice). O tem se ne govori prav naglas, kaže pa na čudna ozadja in ospredja vojne v Ukrajini.
Knowledge Rights 21 (KR21) in Communia sta junija 2024 izdala publikacijo z naslovom Avtorska pravica kot pravica do dostopa: konkretizacija pozitivnih obveznosti imetnikov pravic za zagotavljanje uveljavljanja uporabniških pravic (Copyright as an Access Right: Concretizing Positive Obligations for Rightholders to Ensure the Exercise of User Rights), katere avtorja sta profesorja Christophe Geiger in Bernd Justin Jütte.
V četrtek, 4. 7. 2024, se je na TV SLO 1 odvila nova oddaja Pogovori o prihodnosti s podnaslovom Alternativne prihodnosti, v kateri so trije sogovorniki razmišljali o zagatah in priložnostih vse bolj digitalizirane družbe. Poleg dr. Maje Bogataj Jančič z ODIPI sta bila to še antropolog dr. Dan Podjed z ZRC SAZU in računalniški inženir dr. Blaž Zupan s Fakultete za računalništvo in informatiko UL.
Prvi teden julija 2024 se je v Amsterdamu odvila Poletna šola o mednarodnem avtorskem pravu in politiki, katero se je udeležila tudi mlada raziskovalka Laura Pipan z ODIPI-ja.
V petek, 14. 6. 2024, je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani potekal drugi dan Globalne konference o umetni inteligenci in človekovih pravicah (Global Conference on AI and Human Rights). Dr. Maja Bogataj Jančič je predavala v sklopu 14. panela z naslovom Umetna inteligenca in intelektualna lastnina: revolucija ali rop?