Avtorsko pravo, etika in mašine
ChatGPT s svojo naprednostjo zastavlja težka vprašanja s področja avtorstva kot tudi z s področja etike v znanosti (in tudi na drugih področjih, kjer se zahteva samostojno delo).
Bliže smo trenutku, ko bodo mašine sposobne samostojnega ustvarjanja (zdaj še nismo tam, čeprav lahko rezultat, ki ga sproducira mašina, že izgleda povsem podobno kot stvaritev, ki jo je ustvaril človek). Dodatno pa se s to tehnologijo odpirajo neskončna etična vprašanja s področja znanosti, saj ta tehnologija omogoča “ustvarjanje” del, za katere se lahko osebe pretvarjajo, da so jih ustvarile brez tega orodja. Gre za podobne etične probleme, kot ko se pod članke navaja osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za avtorstvo ali se kakšno od teh oseb izpusti. Za teoretike, ki smo in bomo pisali o teh izzivih, so to najbolj zanimiva vprašanja v karieri, v realnosti pa zlasti komercialni igralci in lastniki mašin pritiskajo, da bi se tudi na produktih, ki jih producirajo mašine, morale podeliti pravice intelektualne lastnine.
Še politična zanimivost: medtem, ko v demokratičnih delih sveta o tem še razpravljamo, je Ukrajina v vojni vihri spremenila svojo avtorskopravno zakonodajo in po novem so “stvaritve”, ki jih sproducirajo mašine, varovane s sorodnimi pravicami (avtorskim podobne pravice). O tem se ne govori prav naglas, kaže pa na čudna ozadja in ospredja vojne v Ukrajini.
ODIPI organizira ERA KR21 konferenco: Ovire in spodbude za odprto znanost v avtorskem pravu, ki bo potekala 2. 12. 2024 v hotelu Four Points by Sheraton (Mons) v Ljubljani in tudi preko spleta.
Okrožno sodišče v Hamburgu je v zadevi Kneschke proti LAION e.V. odločilo, da LAION ni kršil avtorskih pravic fotografa Kneschkeja, saj je bila uporaba njegove fotografije zajeta v izjemo za besedilno in podatkovno rudarjenje (angl. Text and Data Mining, TDM) za znanstvene namene.
“Ali lahko avtorske pravice spravijo umetno inteligenco na kolena?” Katere druge okoliščine lahko povzročijo, da se “izdelava” generativne umetne inteligence v (bližnji) prihodnosti dramatično spremeni. Ta kratek prispevek predstavlja možne izzive, ki jih avtorske pravice predstavljajo za “treniranje” strojev za velike količine podatkov. Različne jurisdikcije obravnavajo ta vprašanja različno. V ZDA se zakonitost teh dejavnosti preizkuša v številnih sodnih primerih. Ali gentlmenski dogovori in pragmatične simbioze, ki so nam poznane “iz poslovnega modela iskalnikov” zagotavljajo zadostno podlago in/ali spodbudo tudi za poslovni model “izdelave” generativnega poslovnega modela umetne inteligence?