Dela v javni domeni navdušujejo otroke
Velika umetniška dela, ki pa so že v javni domeni, kar pomeni, da je njihovo avtorsko pravno varstvo že poteklo, predeluje Thaïs Vanderheyden. Na tak način je umetnost približana otrokom, ki so navdušeni nad njenimi umetninami.
Interaktivna razstava z naslovom Great Art for Great Kids v Bruslju popelje obiskovalca skozi zgodovino likovne umetnosti in opozori na različna umetniška gibanja in posamezne umetnike. Vse od bratov Van Eyck in Michelangela do Mondriana, Marka Rothka in Keitha Haringa.
Belgijska ilustratorka in avtorica otroških knjig Thaïs Vanderheyden že nekaj časa poučuje otroke o veliki umetnosti skozi knjižno serijo, tako da ustvari svojo različico vsake znane slike. Znana umetniška dela je spremenila v čudovite mladinske različice, ki navdušujejo domišljijo ljubiteljev umetnosti.
Njene predelave bi bile nezakonite, če ne bi originalna dela že bila v javni domeni, kar pomeni, da je avtorsko pravno varstvo poteklo, tako da je dela dovoljeno prosto uporabljati brez soglasja imetnika avtorskih pravic na originalnem delu.
ODIPI organizira ERA KR21 konferenco: Ovire in spodbude za odprto znanost v avtorskem pravu, ki bo potekala 2. 12. 2024 v hotelu Four Points by Sheraton (Mons) v Ljubljani in tudi preko spleta.
Okrožno sodišče v Hamburgu je v zadevi Kneschke proti LAION e.V. odločilo, da LAION ni kršil avtorskih pravic fotografa Kneschkeja, saj je bila uporaba njegove fotografije zajeta v izjemo za besedilno in podatkovno rudarjenje (angl. Text and Data Mining, TDM) za znanstvene namene.
“Ali lahko avtorske pravice spravijo umetno inteligenco na kolena?” Katere druge okoliščine lahko povzročijo, da se “izdelava” generativne umetne inteligence v (bližnji) prihodnosti dramatično spremeni. Ta kratek prispevek predstavlja možne izzive, ki jih avtorske pravice predstavljajo za “treniranje” strojev za velike količine podatkov. Različne jurisdikcije obravnavajo ta vprašanja različno. V ZDA se zakonitost teh dejavnosti preizkuša v številnih sodnih primerih. Ali gentlmenski dogovori in pragmatične simbioze, ki so nam poznane “iz poslovnega modela iskalnikov” zagotavljajo zadostno podlago in/ali spodbudo tudi za poslovni model “izdelave” generativnega poslovnega modela umetne inteligence?