KR21 mreža raziskovalcev za Centralno in Jugovzhodno Evropo

V juniju 2023 je bila v okviru projekta Knowledge Rights 21 (KR21) ustanovljena KR21 raziskovalna mreža za področje Zahodnega Balkana, ki združuje strokovnjake z namenom raziskovanja in razpravljanja o ključnih vprašanjih na področju pravic intelektualne lastnine v regiji. Oktobra 2023 je prišlo do preimenovanja v KR21 raziskovalna mreža za Centralno in Jugovzhodno Evropo. Prva raziskovalna študija, s katero se je mreža spoprijela, se osredotoča na avtorskopravno izjemo za podatkovno in besedilno rudarjenje, ki predstavlja pravno podlago za tvorjenje generativne umetne inteligence.


Raziskovalno mrežo sestavlja skupina uglednih strokovnjakov, vključno z dr. Majo Bogataj Jančič (Slovenija), prof. dr. sc. Ivano Kundo in izr. prof. dr. Tihomirjem Katulićem (Hrvaška), prof. dr. Iur. Izo Razijo Mešević (Bosna in Hercegovina), prof. dr. Nedo Zdravevo (Severna Makedonija) in prof. dr. Dušanom V. Popovićem (Srbija).

 

Prva raziskovalna študija

Ta raziskava proučuje implementacijo izjem besedilnega in podatkovnega rudarjenja (v nadaljevanju: TDM) v avtorskopravnih zakonih izbranih držav Centralne in Jugovzhodne Evrope. Študija preučuje avtorski zakonodaji Slovenije in Hrvaške, ki sta obe članici Evropske unije, ki imata uvedene izjeme EU TDM, in sicer 3. in 4. člen iz Direktive (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu ter o spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES (v nadaljevanju: Direktiva DSM). Druge države v regiji nimajo podobnih izjem v svojih zakonih o avtorskih pravicah.

Odsotnost podobnih izjem v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Severni Makedoniji predstavlja izziv za enotnejšo uporabo praks besedilnega in podatkovnega rudarjenja po vsej regiji. Razširitev teh izjem na vse regionalne zakonodaje bi lahko okrepila odprto znanost, izboljšala sodelovanje in spodbudila inovacije, kar bi koristilo celotni raziskovalni skupnosti in spodbudilo zasebno-javna partnerstva.

Širše usklajevanje zakonodaje v regiji bi spodbudilo bolj medsebojno povezano in sodelujočo znanstveno in poslovno skupnost. Države v regiji bi se lahko naučile predvsem iz dobre slovenske implementacije, ko dodajo možnost digitalizacije analognega gradiva za namene TDM in deljenje rezultatov ter kazni za imetnike avtorskih pravic, če uživanje izjem TDM prepoveduje tehnološke zaščitne ukrepe. Slabost slovenske implementacije je v delu, ki se nanaša na ozko definicijo zakonitega dostopa. Implementacija na Hrvaškem je upoštevala določbo zakonitega dostopa iz direktive DSM, ki omogoča vključitev vsebin iz odprtega spleta za namene TDM.

Dostop do celotne študije na naslednji povezavi.