O avtorskih pravicah na Dnevu odprte znanosti 2023
Dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M., vodja Inštituta za odprte podatke in intelektualno lastnino (ODIPI) in Inštituta za intelektualno lastnino (IPI), ki sta oba člana Skupnosti odprte znanosti je sodelovala na Dnevu odprte znanosti 2023. Maja bo predstavila področje avtorskih pravic in upravljanja podtakov in tako prispevala k razpravi o prihodnosti slovenskega raziskovalnega prostora. Dogodek se bo odvijal 14. in 15. novembra v hotelu Four Points by Sheraton Ljubljana Mons.
Maja je s strani ministra imenova za nosilko Evropskega raziskovalnega prostora za obravnavno ukrepa 2 (ERA 2), ki obsega naloge s področja “Predlaganja zakonodajnega in regulativnega okvirja EU o avtorskih pravicah in podatkih, ki bo primeren za področje raziskav” za Slovenijo. Maja je tudi nacionalna ter regionalna koordinatorka Knowledgerights 21. Maja bo predstavila novosti na področju avtorskih pravic za področje znanosti in raziskovanja in še posebej za področje odprte znanosti in predstavila aktivnosti Inštituta za odprte podatke in intelektualno lastnino, ki si prizadeva odpraviti ovire in vzpostaviti spodbude za odprto znanost v avtorsko-pravnem sistemu.
ODIPI organizira ERA KR21 konferenco: Ovire in spodbude za odprto znanost v avtorskem pravu, ki bo potekala 2. 12. 2024 v hotelu Four Points by Sheraton (Mons) v Ljubljani in tudi preko spleta.
Okrožno sodišče v Hamburgu je v zadevi Kneschke proti LAION e.V. odločilo, da LAION ni kršil avtorskih pravic fotografa Kneschkeja, saj je bila uporaba njegove fotografije zajeta v izjemo za besedilno in podatkovno rudarjenje (angl. Text and Data Mining, TDM) za znanstvene namene.
“Ali lahko avtorske pravice spravijo umetno inteligenco na kolena?” Katere druge okoliščine lahko povzročijo, da se “izdelava” generativne umetne inteligence v (bližnji) prihodnosti dramatično spremeni. Ta kratek prispevek predstavlja možne izzive, ki jih avtorske pravice predstavljajo za “treniranje” strojev za velike količine podatkov. Različne jurisdikcije obravnavajo ta vprašanja različno. V ZDA se zakonitost teh dejavnosti preizkuša v številnih sodnih primerih. Ali gentlmenski dogovori in pragmatične simbioze, ki so nam poznane “iz poslovnega modela iskalnikov” zagotavljajo zadostno podlago in/ali spodbudo tudi za poslovni model “izdelave” generativnega poslovnega modela umetne inteligence?