Tretje srečanje šole Generativna AI in pravo – Predavanja o človekovih pravicah in umetni inteligenci
Vabimo vas na tretje srečanje šole Generativna AI in pravo, ki bo potekalo v četrtek, 30. novembra 2023, ob 17.00 v rdeči predavalnici Pravne fakultete Univerze v Ljubljani na Poljanskem nasipu 2. Šola, ki je pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije, dr. Nataše Pirc Musar, se bo ta teden osredotočala na pomisleke spoštovanja človekovih pravic pri uporabi umetne inteligence.
Vabimo vas na tretje srečanje šole Generativna AI in pravo, ki bo potekalo v četrtek, 30. novembra 2023, ob 17.00 v rdeči predavalnici Pravne fakultete Univerze v Ljubljani na Poljanskem nasipu 2. Registracija za vse udeležence bo od 16.30 do 17.00 pred predavalnico.
Šola, ki je pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije, dr. Nataše Pirc Musar, se bo ta teden osredotočala na pomisleke spoštovanja človekovih pravic pri uporabi umetne inteligence. Čakajo vas zanimiva in poučna predavanja treh priznanih strokovnjakov s tega področja in okrogla miza na temo umetna inteligenca v praksi:
17.00 – 17.45 Človekove pravice in AI
Prof. dr. Vasilka Sancin je redna profesorica mednarodnega prava, predstojnica katedre za mednarodno pravo in direktorica Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Trenutno je članica Svetovalnega odbora Sveta ZN za človekove pravice (2022-2025), pred tem (2019-2022) pa je bila članica in podpredsednica Odbora Združenih narodov za človekove pravice ter njegova posebna poročevalka za postopek spremljanja sklepnih ugotovitev. Med drugim, je tudi ad hoc sodnica na Evropskem sodišču za človekove pravice; arbitrinja in članica predsedstva Sodišč za spravo in arbitražo v okviru OVSE in predsednica Društva za mednarodno pravo za Slovenijo. V letih 2021-2024 vodi temeljni raziskovalni projekt z naslovom Razvoj in uporaba umetne inteligence v luči negativnih in pozitivnih obveznosti države zagotavljati pravico do življenja (J5-3107), ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.
Predavanje želi, ob priznanju prednosti, ki jih človeštvu nedvomno prinaša umetna inteligenca, opozoriti tudi na nevarnosti, saj lahko umetna inteligenca, na primer, krepi avtoritarno upravljanje, vodi smrtonosno avtonomno orožje, služi kot orodje družbenega nadzora, spremljanja in cenzure, vključno z množičnim nadzorom javnih prostorov, posega v zasebnost, krepi diskriminacijo in ogroža druge temeljne človekove pravice. Zato mora biti ključen imperativ vsakršnega razvoja in regulacije umetne inteligence, da mora ta temeljiti na uresničevanju temeljnih človekovih pravic. V okviru predavanja bodo predstavljene različne dileme, ki se zastavljajo pri uresničevanju tega cilja skozi obravnavo posameznih človekovih pravic v luči uporabe umetne inteligence.
17.45 – 18.30 Generativna AI skozi prizmo varstva osebnih podatkov
Dr. Pika Šarf je zaposlena pri Informacijskem pooblaščencu, kjer se ukvarja z mednarodnim sodelovanjem in nadzorom. Poleg tega je raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer se raziskovalno ukvarja s temami na presečišču prava in tehnologije, predvsem varstvom osebnih podatkov in uresničevanju drugih pravic v digitalnem svetu.
Predavanje bo osvetlilo nekatere ključne probleme, ki jih generativna umetna inteligenca predstavlja varstvu osebnih podatkov: kaj sploh so osebni podatki in kdaj je njihova obdelava dopustna? Kakšna pravice imamo na drugi strani posamezniki? Na katerih temeljnih načelih sloni varstvo osebnih podatkov in kako se spopadajo z izzivi dobe umetne inteligence?
18.45 – 19.30 Upravljanje podatkov
Jeni Tennison je strokovnjakinja na področju podatkov, od tehnologije do upravljanja, strategije in javne politike. Je ustanoviteljica podjetja Connected by data, štipendistka fundacije Shuttleworth in pridružena raziskovalka Bennettovega inštituta za javno politiko. Jeni je bila izvršna direktorica Inštituta za odprte podatke (ODI), kjer je devet let opravljala vodstvene funkcije. Tam je razvijala in vodila pristop ODI k temam, kot so odprti podatki, upravljanje podatkov, prenosljivost podatkov in podatkovne institucije, ter vodila raziskave, razvoj in svetovanje v različnih sektorjih, od zdravstva in podnebja do kmetijstva in inženirstva.
19.30 – 20.30 Okrogla miza AI v praksi
Moderatorka okrogle mize bo dr. Jelena Burnik, ki je vodja mednarodnega nadzora pri Informacijskem pooblaščencu. Med gosti bodo ugledni strokovnjaki: dr. Maja Bogataj Jančič iz Inštituta ODIPI, ki se ukvarja z odprtimi podatki in intelektualno lastnino; Boštjan Špetič iz podjetja Outbrain; Ursula Lavrenčič, predstavnica KOBI; Uroš Čop iz Odvetniške pisarne Senica; in Rok Kocjančič, študent četrtega letnika Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.
Dogodek se osredotoča na temeljito razumevanje in diskusijo o spoštovanju človekovih pravic v kontekstu umetne inteligence, ki predstavlja ključni izziv v sodobni dobi tehnološkega napredka.
Vljudno vabljeni!
ODIPI organizira ERA KR21 konferenco: Ovire in spodbude za odprto znanost v avtorskem pravu, ki bo potekala 2. 12. 2024 v hotelu Four Points by Sheraton (Mons) v Ljubljani in tudi preko spleta.
Okrožno sodišče v Hamburgu je v zadevi Kneschke proti LAION e.V. odločilo, da LAION ni kršil avtorskih pravic fotografa Kneschkeja, saj je bila uporaba njegove fotografije zajeta v izjemo za besedilno in podatkovno rudarjenje (angl. Text and Data Mining, TDM) za znanstvene namene.
“Ali lahko avtorske pravice spravijo umetno inteligenco na kolena?” Katere druge okoliščine lahko povzročijo, da se “izdelava” generativne umetne inteligence v (bližnji) prihodnosti dramatično spremeni. Ta kratek prispevek predstavlja možne izzive, ki jih avtorske pravice predstavljajo za “treniranje” strojev za velike količine podatkov. Različne jurisdikcije obravnavajo ta vprašanja različno. V ZDA se zakonitost teh dejavnosti preizkuša v številnih sodnih primerih. Ali gentlmenski dogovori in pragmatične simbioze, ki so nam poznane “iz poslovnega modela iskalnikov” zagotavljajo zadostno podlago in/ali spodbudo tudi za poslovni model “izdelave” generativnega poslovnega modela umetne inteligence?