COMMUNIA: Priporočila o politiki dostopa do javno financiranih raziskav
11. aprila 2024 je COMMUNIA izdala priporočila #17 o politiki dostopa do javno financiranih raziskav, s katerim je predlagala spremembo avtorskega prava Evropske Unije, ki bi pripomogla k večjemu dostopu do javno financiranih raziskav.
COMMUNIA je kot zagovornica politik, ki širijo javno domeno in povečujejo dostop do ter ponovno uporabo znanja, v svojih priporočilih #17 opozorila na težavo dostopa do javno financiranih raziskav. Čeprav so Evropski davkoplačevalci tisti, ki financirajo raziskave, so pogosto omejeni pri dostopu do ugotovitev le-teh. V veliko primerih morajo za seznanitev z rezultati raziskav ponovno plačati založnikom, saj so ti od raziskovalcev pridobili pravice gospodarskega izkoriščanja raziskav. Trenutni sistem je v nasprotju s temeljnim namenom raziskav, ki stremi k povečanju njihovih učinkov s široko dostopnostjo v čim krajšem času.
Za uresničitev želenih učinkov raziskav, je COMMUNIA v svojem dokumentu predlagala tristopenjski pristop za odprtje dostopa javnosti do javno financiranih raziskav takoj po njihovi objavi, na način, da bi obveznost sekundarne objave soobstajala s pravico do sekundarne objave. COMMUNIA meni, da bi z obligacijo raziskovalcev do ponovne objave zavarovali javni interes, saj bi s tem odprt dostop postal obvezen. Več o dokumentu.
V slovenskem pravnem redu je bil s sprejemom Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (2021) in Uredbe o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti (2023) že vzpostavljen sistem pridržanja avtorskih pravic na rezultatih javno financiranih raziskav, vendar bi nadgraditev trenutne pravne ureditve s sistemom pravice sekundarne objave, povečala učinkovitost razširjanja javno financiranega znanja.
ODIPI organizira ERA KR21 konferenco: Ovire in spodbude za odprto znanost v avtorskem pravu, ki bo potekala 2. 12. 2024 v hotelu Four Points by Sheraton (Mons) v Ljubljani in tudi preko spleta.
Okrožno sodišče v Hamburgu je v zadevi Kneschke proti LAION e.V. odločilo, da LAION ni kršil avtorskih pravic fotografa Kneschkeja, saj je bila uporaba njegove fotografije zajeta v izjemo za besedilno in podatkovno rudarjenje (angl. Text and Data Mining, TDM) za znanstvene namene.
“Ali lahko avtorske pravice spravijo umetno inteligenco na kolena?” Katere druge okoliščine lahko povzročijo, da se “izdelava” generativne umetne inteligence v (bližnji) prihodnosti dramatično spremeni. Ta kratek prispevek predstavlja možne izzive, ki jih avtorske pravice predstavljajo za “treniranje” strojev za velike količine podatkov. Različne jurisdikcije obravnavajo ta vprašanja različno. V ZDA se zakonitost teh dejavnosti preizkuša v številnih sodnih primerih. Ali gentlmenski dogovori in pragmatične simbioze, ki so nam poznane “iz poslovnega modela iskalnikov” zagotavljajo zadostno podlago in/ali spodbudo tudi za poslovni model “izdelave” generativnega poslovnega modela umetne inteligence?