Nov priročnik EIFL
Neprofitna organizacija Electronic Information for Libraries (EIFL) je predstavila nov priročnik o pridržanju pravic (rights retention) in pravicah do sekundarnega publiciranja (secondary publishing rights), da bi dvignila ozaveščenost, podprla raziskovalce in avtorje v partnerskih državah EIFL ter izboljšala doseganje odprtega dostopa do raziskav.
Novi priročnik so skupaj pripravili programi EIFL o odprtem dostopu ter avtorskih pravicah in knjižnicah ter prikazuje ključna vprašanja, koristi za raziskovalce in kako lahko knjižnice podprejo svoje raziskovalce pri tem procesu.
Pridržanje pravic in pravice do sekundarnega publiciranja sta dva načina reševanja vprašanja v podporo odprtemu dostopu in odprti znanosti. Zadevno vprašanje je, da tradicionalni založniški sporazumi pogosto omejujejo takojšnjo deljenje in ponovno uporabo raziskovalnega dela v odprtem dostopu, ker običajno vključujejo prenos ali dodelitev avtorskih pravic z avtorja (ali njegove ustanove) na založnika. Priročnik določa načela in prednosti pridržanja pravic in pravic do sekundarnega publiciranja, pojasnjuje, kako to doseči, in vključuje seznam drugih uporabnih virov.
ODIPI organizira ERA KR21 konferenco: Ovire in spodbude za odprto znanost v avtorskem pravu, ki bo potekala 2. 12. 2024 v hotelu Four Points by Sheraton (Mons) v Ljubljani in tudi preko spleta.
Okrožno sodišče v Hamburgu je v zadevi Kneschke proti LAION e.V. odločilo, da LAION ni kršil avtorskih pravic fotografa Kneschkeja, saj je bila uporaba njegove fotografije zajeta v izjemo za besedilno in podatkovno rudarjenje (angl. Text and Data Mining, TDM) za znanstvene namene.
“Ali lahko avtorske pravice spravijo umetno inteligenco na kolena?” Katere druge okoliščine lahko povzročijo, da se “izdelava” generativne umetne inteligence v (bližnji) prihodnosti dramatično spremeni. Ta kratek prispevek predstavlja možne izzive, ki jih avtorske pravice predstavljajo za “treniranje” strojev za velike količine podatkov. Različne jurisdikcije obravnavajo ta vprašanja različno. V ZDA se zakonitost teh dejavnosti preizkuša v številnih sodnih primerih. Ali gentlmenski dogovori in pragmatične simbioze, ki so nam poznane “iz poslovnega modela iskalnikov” zagotavljajo zadostno podlago in/ali spodbudo tudi za poslovni model “izdelave” generativnega poslovnega modela umetne inteligence?