Alternativne prihodnosti na RTV
V četrtek, 4. 7. 2024, se je na TV SLO 1 odvila nova oddaja Pogovori o prihodnosti s podnaslovom Alternativne prihodnosti, v kateri so trije sogovorniki razmišljali o zagatah in priložnostih vse bolj digitalizirane družbe. Poleg dr. Maje Bogataj Jančič z ODIPI sta bila to še antropolog dr. Dan Podjed z ZRC SAZU in računalniški inženir dr. Blaž Zupan s Fakultete za računalništvo in informatiko UL.
Gostje so razpravljali o algoritmih in digitalnih dvojčkih, da mora biti umetna inteligenca zgolj orodje, o čustvih do umetne inteligence v različnih generacijah in kulturah in o omejitvi uporabe pametne tehnologije v šolah, saj nas socialna omrežja delajo asocialna bitja. Ker pa umetni inteligenci v prihodnosti ne bomo mogli ubežati, bi se morali začeti izobraževati o pasteh in prednostih novih tehnologij ter k novim problemom pristopiti bolj interdisciplinarno. Dr. Bogataj Jančič je med drugim poudarila, da: “Umetna inteligenca prinaša številne priložnosti, vendar ne sme biti zgolj posel. Delovati mora v dobro človeštva in planeta,” zato je potrebna njena regulacija in EU AI Act je korak v pravo smer. S tem aktom se je pokazalo, da si v Evropi vendarle želimo živeti v družbi, kjer se bodo spoštovale človekove pravice ter varstvo zasebnosti in kjer bodo postavljeni višji, bolj zavezujoči standardi glede regulacije umetne inteligence kot drugod. Poleg tega se je pred leti z evropsko direktivo pridobilo dve izjemi za besedilno in podatkovno rudarjenje, s katerima se lahko pripravi okolje za zakonito ustvarjanje umetne inteligence. V oddaji je izrecno izpostavila tudi pomen odprte znanosti. Vabljeni k ogledu oddaje.
ODIPI organizira ERA KR21 konferenco: Ovire in spodbude za odprto znanost v avtorskem pravu, ki bo potekala 2. 12. 2024 v hotelu Four Points by Sheraton (Mons) v Ljubljani in tudi preko spleta.
Okrožno sodišče v Hamburgu je v zadevi Kneschke proti LAION e.V. odločilo, da LAION ni kršil avtorskih pravic fotografa Kneschkeja, saj je bila uporaba njegove fotografije zajeta v izjemo za besedilno in podatkovno rudarjenje (angl. Text and Data Mining, TDM) za znanstvene namene.
“Ali lahko avtorske pravice spravijo umetno inteligenco na kolena?” Katere druge okoliščine lahko povzročijo, da se “izdelava” generativne umetne inteligence v (bližnji) prihodnosti dramatično spremeni. Ta kratek prispevek predstavlja možne izzive, ki jih avtorske pravice predstavljajo za “treniranje” strojev za velike količine podatkov. Različne jurisdikcije obravnavajo ta vprašanja različno. V ZDA se zakonitost teh dejavnosti preizkuša v številnih sodnih primerih. Ali gentlmenski dogovori in pragmatične simbioze, ki so nam poznane “iz poslovnega modela iskalnikov” zagotavljajo zadostno podlago in/ali spodbudo tudi za poslovni model “izdelave” generativnega poslovnega modela umetne inteligence?