ERA KR21 konferenca: Avtorsko-pravne ovire in spodbude za odprto znanost

Uvodne nagovore na konferenci so podali g. Dejan Dvoršek, namestnik vodje sektorja za odprto znanost na generalnem direktoratu Evropske komisije za raziskave in inovacije, dr. Tomaž Boh, generalni direktor za znanost in inovacije na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI), g. Sergej Možina, svetovalec za raziskave na Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski uniji Bruselj (SPBR) in so-predsedujoči Forumu ERA, g. Stephen Wyber, programski direktor in direktor za zagovorništvo na Mednarodnem združenju knjižnic in inštitucij (angl. International Federation of Library Associations and Institutions; IFLA) ter član upravnega odbora KR21 in dr. Maja Bogataj Jančič, gostiteljica konference ERA KR21, direktorica Inštituta za odprte podatke in intelektualno lastnino ODIPI, nosilka ERA ukrepa št. 2 za Slovenijo ter nacionalna in regionalna koordinatorka KR21.

G. Dejan Dvoršek je kot predstavnik Evropske komisije poudaril nujnost prehoda Evrope iz gospodarstva, ki temelji na lastništvu, k modelu, osredotočenemu na dostop in deljenje, kot je predstavljeno v poročilu Enrica Lette »Much More Than a Market« (Slo. »Veliko več kot le trg«). Poudaril je tudi vse večji pomen t. i. »pete temeljne svoboščine EU« – prostega pretoka znanja – in opozoril, da je ta cilj osrednji del naloge, ki jo je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen zaupala komisarki Zaharievi pri pripravi ERA akta. Ob vzponu generativne umetne inteligence (UI) je opozoril na ključno potrebo po vzpostavitvi jasnega in pravičnega pravnega okvira za avtorsko pravo in upravljanje podatkov, ki bi evropskim raziskovalcem in inovatorjem omogočil, da ohranijo globalno konkurenčnost. Pri tem je posebej izpostavil pravico do sekundarnega publiciranja (angl. Secondary Publishing Rights) kot ključno rešitev za izboljšanje dostopa do rezultatov raziskav in spodbujanje boljšega kroženja znanja znotraj EU.

Dr. Tomaž Boh, generalni direktor za znanost in inovacije na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI), je izpostavil močno zavezanost Ministrstva k naslavljanju vprašanj in izzivov na področju odprte znanosti. Poudaril je, da ti izzivi predstavljajo osrednje izhodišče pri oblikovanju zakonodaje na MVZI. Opozoril je, da so ključni dokumenti za Evropski raziskovalni prostor (ERA) – ERA model upravljanja (angl. ERA governance model), ERA ukrepi in ERA pakt – nastali prav v času predsedovanja Republike Slovenije Svetu EU in bili v tem času tudi sprejeti. Zaradi tega je Slovenija še posebej zavezana k doseganju otipljivih rezultatov na področju izboljševanja dostopa do rezultatov raziskav. Izpostavil je tudi pomembnost zakonodajne ureditve Republike Slovenije, zlasti Zakona o znanstveno-raziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID), ki raziskovalcem – avtorjem (oziroma njihovim delodajalcem) nalaga obvezo zagotavljanja odprtega dostopa do rezultatov javno financiranih raziskav, ter Uredbe o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti, ki konkretizira zakon in v slovenski pravni red uvaja ohranjanje pravic (angl. Rights Retention). Poudaril je tudi pomen Resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030, ki vključuje ključna načela odprte znanosti. Čeprav Slovenija na zakonodajni, izvedbeni in strateški ravni že ima vse potrebno, je opozoril, da so določene izboljšave še potrebne. Kot ključni predlog je izpostavil spremembo 41. člena ZZrID, ki bi v slovenski pravni red uvedla pravico do sekundarnega publiciranja ter vzpostavila splošni okvir, v celoti usklajen z ERA procesi. Za konec je poudaril, da poleg povečevanja financiranja za raziskave ključno vlogo igra tudi celovita sprememba našega načina delovanja. Trenutno najpomembnejšo prelomnico v tem smislu predstavlja odprta znanost. Ob tem je izrazil zahvalo dr. Maji Bogataj Jančič za njeno odlično zastopanje Slovenije pri ERA ukrepu št. 2 ter izpostavil pomembno delo, ki ga ODIPI opravlja na področju odprte znanosti v Sloveniji.

G. Sergej Možina, svetovalec za raziskave na SPBR in sopredsedujoči Forumu ERA, je osvetlil evropsko perspektivo odprte znanosti in izpostavil ključne smernice Sveta EU iz leta 2022, sprejete med francoskim predsedovanjem. Te smernice poudarjajo tri temeljne cilje: nujnost pospešitve prehoda na odprto znanost, takojšnji in neomejeni odprti dostop do rezultatov raziskav ter oblikovanje politik znanstvenega založništva, ki ne povzročajo stroškov avtorjem ali bralcem. Opozoril je, da so bile te usmeritve v letu 2024 ponovno potrjene kot prednostne naloge za nadaljnji razvoj. Poudaril je tudi, da je bilo na Forumu ERA, kjer se srečujejo Evropska komisija, države članice, pridružene države in interesne skupine (raziskovalci, podjetja, raziskovalne institucije, itd.), izraženo prevladujoče soglasje, da je spodbujanje odprte znanosti in odstranjevanje ovir za njen razvoj ključnega pomena za prihodnost in konkurenčnost Evrope na področju znanosti in raziskovanja. Ob tem je izpostavil potencial ERA akta kot zakonodajnega instrumenta, ki bi na ravni EU zagotovil usklajen in skupen napredek na področju znanosti. Posebej je opozoril, da je Slovenija med zasedanjem Sveta za konkurenčnost leta 2024 (angl. the Competitiveness Council) pozvala k temu, da se izkoristi priložnost, ki jo ponuja ERA akt, za vzpostavitev specializiranega zakonodajnega okvira za raziskovalce. Tak okvir bi omogočil prosto kroženje znanja, rezultatov raziskav ter tehnologij po vsej Evropi. Zagotavljanje prostega kroženja znanja je nenazadnje tudi obveznost držav članic v skladu s 179. členom Pogodbe o delovanju Evropske Unije (PDEU). Zaključil je, da trenutni politični zagon in pripravljenost predstavljata edinstveno priložnost, ki jo je treba pretvoriti v konkretne ukrepe, usmerjene v implementacijo načel odprte znanosti tako na ravni EU kot na ravni držav članic, s čimer bi oblikovali spodbuden okvir za znanost v digitalni dobi.

G. Stephen Wyber, programski direktor in direktor za zagovorništvo na IFLA ter član upravnega odbora KR21, je poudaril, da program Knowledge Rights 21 stremi h »kopernikanskemu premiku« v zakonodaji, s katerim bi prilagodili pravni okvir digitalni dobi ter postavili raziskovanje in delitev znanja v ospredje. Poudaril je pomembnost zakonodajnih prilagoditev, zlasti uvedbo pravice do sekundarnega publiciranja, ki bi raziskovalnim in izobraževalnim institucijam omogočila boljši dostop do znanja in učinkovitejše sodelovanje. Opozoril je tudi na nujnost preprečevanja zlorabe tehnoloških zaščitnih ukrepov (angl. Technological Protection Measures) ter omejevanja prekomerne uporabe pogodbenih izključitev zakonskih izjem, saj so to ključni koraki za pravičen in enakopraven dostop do znanja in kulture v Evropi. Na koncu je izpostavil pomembno delo dr. Maje Bogataj Jančič in ODIPI, ki ne le zagotavljata, da so glasovi raziskovalcev in knjižnic slišani, temveč tudi aktivno in konstruktivno sodelujeta s širšo strokovno skupnostjo. Na ta način prispevata k temu, da strokovna skupnost ne ostaja le pri zagovorništvu, temveč dejansko izvaja rešitve.

Dr. Maja Bogataj Jančič, ODIPI, nosilka ERA ukrepa št. 2 za Slovenijo ter nacionalna in regionalna koordinatorka KR21, je poudarila, da segajo korenine gibanja za odprti dostop že več kot 20 let v preteklost. Omenila je, da se je med svojim študijem na Harvardu več kot dve desetletji nazaj prvič seznanila s politiko odprtega dostopa (angl. Open Access Policy), ki so jo takrat pričeli uvajati na različnih šolah Harvardske Univerze. Od takrat je bila prehojena dolga pot in napredek je danes jasno viden, a veliko dela še ostaja. Republika Slovenija se uvršča med vodilne države na področju odprtega dostopa in odprte znanosti, kar je izjemen dosežek. Kljub temu je opozorila, da so dodatni napori na ravni EU in držav članic, vključno s Slovenijo, nujni za uresničitev končnega cilja, ki je v povečevanju dostopa do znanja. Pri tem je kot ključno izpostavila uveljavitev pravice do sekundarnega publiciranja, kar bi omogočilo širši dostop do raziskovalnih rezultatov in dodatno pospešilo prehod k odprtemu raziskovalnemu okolju. Poudarila je tudi, da ERA akt (Digital Knowledge akt) predstavlja edinstveno priložnost za dosego cilja spodbujanja znanosti in raziskav v Evropi, zlasti z odpravljanjem obstoječih ovir za odprto znanost in vzpostavitvijo bolj učinkovitega okvira za znanstveni napredek in inovacije.

Po uvodnih nagovorih je ga. Ana Fidler, Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani, ki je skupaj z dr. Majo Bogataj Jančič nosilka ERA ukrepa št. 2 za Slovenijo, odprla konferenco s prvo predstavitvijo, v kateri je podala splošen vpogled v stanje odprte znanosti v Sloveniji.

Sledila je predstavitev KR21 študije »Ovire in spodbude za odprto znanost v avtorskem pravu«, katere namen je podrobnejša analiza določb nacionalnih zakonov in njihovega vpliva na odprto znanost. Dr. Maja Bogataj Jančič je predstavila ovire in spodbude v slovenski avtorsko-pravni zakonodaji. Ga. Deborah De Angelis, nacionalna koordinatorka KR21 za Italijo, je predstavila ovire in spodbude v italijanski avtorsko-pravni zakonodaji. Prof. dr. Tihomir Katulić iz Univerze v Zagrebu pa je predstavil še ovire in spodbude v hrvaški avtorsko-pravni zakonodaji. Vsi trije so izpostavili številne omejitve za odprto znanost znotraj nacionalnih avtorsko-pravnih zakonov, pri čemer niso uspeli idetificirati eksplicitnih spodbud. Identificirane so bile tudi ovire ter nekaj spodbud za odprto znanost zunaj avtorsko-pravne zakonodaje.

V popoldanskem delu je Stephen Wyber predstavil program Knowledge Rights 21 – triletno pobudo, ki se osredotoča na reformo avtorskih pravic za digitalno dobo in izboljšanje dostopa do znanja za knjižničarje in raziskovalce. Program je zasnovan kot iniciativa, katere cilj je mobilizacija potenciala evropskih znanstvenih ustanov, zlasti knjižnic, za sodelovanje z različnimi deležniki v gibanju za boljši dostop do znanja. Izpostavil je tudi tri ključne težave, s katerimi se soočajo knjižnice in raziskovalne ustanove. Prva je pomanjkanje glasu, saj imajo knjižnice omejene možnosti vplivanja na zakonodajne procese in zagovarjanja svojih interesov. Druga težava je pomanjkanje osredotočenosti, ker se raziskave in izobraževanje pogosto obravnavajo zgolj kot strošek, brez jasne podpore in prepoznavanja njihovega širšega pomena. Tretja težava je pomanjkanje prilagoditve, saj zakonodaja ne sledi razvoju digitalnih tehnologij, ki bi lahko omogočile širši in enakopravnejši dostop do znanja. Program predlaga tri glavne rešitve: okrepitev glasu knjižnic z vzpostavitvijo mrež za učinkovito zagovorništvo; večjo osredotočenost na podporo raziskavam; ter oblikovanje ciljno usmerjenih politik in prilagoditev zakonodaje, ki bi omogočila lažji in boljši dostop do raziskav, izobraževanja in kulture v digitalni dobi.

Sledile so predstavitve posameznih projektov in delo nacionalnih koordnatorjev. V okviru tega panela so h konferenci pomembno prispevali dr. Iva Melinščak Zlodi, Univerza v Zagrebu, nacionalna koordinatorka KR21 za Hrvaško ter članica SPARC Europe in bodoča predsednica upravnega odbora SPARC Europe, dr. Giannis Tsakonas, direktor Knjižničnega in informacijskega centra, Univerza v Patrasu, podpredsednik LIBER in član upravnega odbora KR21, dr. Ana Lazarova, Univerza v Sofiji, nacionalna koordinatorka KR21 za Bolgarijo, in dr. Konrad Gliściński, Jagiellonian Univerza in Centrum Cyfrowe. Predstavili so poročila programskih stališč KR21 in izpostavili številne ključne vidike za ureditev odprte znanosti v Evropski uniji.

Dr. Iva Melinščak Zlodi je predstavila raziskavo o trenutnem stanju politik ohranjanja pravic (angl. Rights Retention) v Evropi, pri čemer je izpostavila ključne ugotovitve projektov »Retain I« in »Retain II« ter poudarila pomen sistematičnega pristopa k ohranjanju pravic za akademska dela in prihodnje korake za razvoj politik in zagovorništvo.

Dr. Giannis Tsakonas je podrobno predstavil pravico do sekundarnega publiciranja in njen pomen za odprto znanost ter raziskovalno skupnost. Predstavil je tudi aktivnosti LIBER-ja na tem področju, ki je med drugim pripravil vzorčni zakon.

Dr. Ana Lazarova je predstavila študijo, ki analizira 100 licenčnih pogodb med založniki in akademskimi ter javnimi knjižnicami v 14 evropskih državah. Poudarila je, kako pogodbene omejitve vplivajo na izvajanje zakonskih izjem avtorskih pravic, bistvenih za poslanstvo knjižnic, in izpostavila potrebo po močnejših zakonodajnih zaščitah ter izboljšanju pogajalskih strategij knjižnic.

Dr. Konrad Gliściński je predstavil primerjalno analizo o trenutnem stanju avtorskega prava v Evropi, s poudarkom na digitalni izposoji knjig (angl. e-lending) in konceptu varne digitalne izposoje (angl. Secure Digital Lending – SDL). Izpostavil je pravne izzive in odprta vprašanja, ki zadevajo knjižnice v državah članicah Evropske unije, ter priporočila za uvedbo zakonodajnih rešitev, ki bi knjižnicam omogočile večjo avtonomijo pri digitalizaciji in izposoji knjig.

Zatem so svoje delo kot nacionalni koordinatorji KR21 na okrogli mizi predstavili g. Eric Luth, Wikimedia Sverige, nacionalni koordinator KR21 za Švedsko, dr. Ana Lazarova, nacionalna koordinatorka KR21 za Bolgarijo, ter dr. Maja Bogataj Jančič, nacionalna koordinatorka KR21 za Slovenijo in regionalna koordinatorka KR21 za centralno in jugovzhodno Evropo. Poleg tega so poudarili prelomni pomen, ki bi ga lahko imel ERA akt akt za izboljšanje dostopa do znanja in raziskav ter razvoj odprte znanosti.

Konferenca se je zaključila z izjemno pomembnim panelom, naslovljenim »Znanje za močnejšo Evropo: Ali Evropa potrebuje posebno ureditev za raziskovanje in izobraževanje?«. Prof. dr. Caterina Sganga, Scuola Superiore Sant’Anna, je predstavila obsežno študijo EU »Improving Access to and Reuse of Research Results, Publications and Data for Scientific Purposes« (Slo. »Izboljšanje dostopa do in ponovne uporabe raziskovalnih rezultatov, publikacij in podatkov v znanstvene namene«). Študija poudarja potrebo po celoviti zakonodaji na ravni EU, ki bi poenotila in uskladila področje ter omogočila jasnejši in bolj usklajen razvoj znanosti ter raziskovanja. Pri tem je bil posebej izpostavljen pomen morebitnega posebnega zakonodajnega instrumenta (ERA akta/Digital Knowledge akta) kot krovne ureditve, ki bi Evropi zagotovila trdno podlago za spodbujanje raziskovanja in inovacij in bi se urejanja področja lotila z vidika raziskovalcev ter raziskovanja. Študija predlaga, da se izboljšanje dostopa do rezultatov raziskav – kar bi pomembno spodbudilo razvoj znanosti v EU – lahko doseže zlasti z nadgradnjo evropske in nacionalne avtorsko-pravne zakonodaje ter pravnega okvira za upravljanje podatkov. Ključni koraki v tej smeri vključujejo uvedbo boljših izjem in omejitev avtorskih pravic. Študija izpostavlja, da so pomemben instrument, preko katerega se lahko doseže izboljšava avtorsko-pravne zakonodaje, tudi načela odprte znanosti. Pri tem posebej omenja pravico do sekundarnega publiciranja (ali vsaj ohranjanje pravic) kot trenutno najboljši ukrep za učinkovitejše upravljanje raziskovalnih rezultatov in prilagoditev pravnih okvirov potrebam digitalne dobe.

Sledili so še prispevki govorcev, ki so, navezujoč se na študijo predstavljeno s strani prof. dr. Caterine Sganga, izpostavili ključne zakonodajne in institucionalne izzive ter predstavili konkretne možnosti za njihovo reševanje. G. Dejan Dvoršek, predstavnik Evropske komisije, je predstavil napredek pri ERA ukrepu št. 2, ki vključuje vzpostavitev zakonodajnega okvira za prosto kroženje znanstvenega znanja in raziskovalnih rezultatov, ter možnosti za harmonizacijo avtorskega prava in dostopa do podatkov.

G. Stephen Wyber je v imenu Knowledge Rights 21 izpostavil nujnost spremembe paradigme na način, da bi se raziskovalce in raziskovanje postavilo v izhodišče in središče urejanja tega področja. Poudaril je, da je zdaj edinstvena priložnost, da se poenoti zakonodaja za področje raziskovanje, ter pripravi zakonodajne predloge, ki bodo področja avtorskih pravic in podatkov in morebiti tudi širše, vključno z ureditvijo zaščite raziskovalnih institucij pred tveganji, uredile z vidika raziskovalcev.

Dr. Justus Dreyling, programski direktor Communia Association, je izpostavil potrebo po zakonodajnih rešitvah, ki bi omogočile obsežnejšo uporabo obstoječih izjem avtorskih pravic, ter predstavil možnosti za izboljšanje dostopa do znanstvenih rezultatov preko bolj jasnih in usklajenih pravil. Poudaril je, da predstavlja ERA akt (Digital Knowledge akt) ključno priložnost za reševanje teh izzivov z vzpostavitvijo enotnega okvira, ki podpira raziskave in inovacije v digitalni dobi.

Panel je zaključila dr. Maja Bogataj Jančič, direktorica ODIPI ter gostiteljica konference, ki je povzela ključne poudarke predstavitev in ponovno izpostavila pomembnost sodelovanja ter skupnih prizadevanj za oblikovanje spodbudne prihodnosti za znanost in raziskovanje.

ERA KR21 konferenca je odprla pomemben prostor za razpravo o ključnih izzivih in priložnostih odprte znanosti ter okrepila slovensko sodelovanje pri oblikovanju evropske politike na tem področju. Študija EU »Improving Access to and Reuse of Research Results, Publications and Data for Scientific Purposes« (Slo. »Izboljšanje dostopa do in ponovne uporabe raziskovalnih rezultatov, publikacij in podatkov v znanstvene namene«) je poudarila potrebo po usklajenem pristopu k odprti znanosti na ravni EU, ki bi omogočil učinkovitejši razvoj znanosti in raziskovanja. Po drugi strani študija »Ovire in spodbude za odprto znanost v avtorskem pravu« izpostavlja, da kljub številnim pobudam, strategijam, akcijskim načrtom in obstoječim zakonom na ravni EU in držav članic, ki spodbujajo načela odprte znanosti, še vedno obstajajo ovire za njeno polno implemetacijo. Te ovire obstajajo zlasti v nacionalnih avtorsko-pravnih zakonodajah. Sistemsko odpravljanje ovir in uvajanje spodbud, ki bodo izboljšale dostop do raziskovalnih rezultatov preko boljših zakonodajnih rešitev na področju avtorskega prava in/ali ki bodo pripomogle k boljši implementacije načel odprte znanosti (zlasti pravice do sekundarnega publiciranja), je nujno tako na ravni EU kot tudi na ravni držav članic. Le tako se lahko v celoti izkoristi potencial znanosti in raziskovanja v Evropi.

Še nikoli prej raziskovanje v EU ni bilo, vsaj na načelni ravni, postavljeno tako visoko pri načrtovanju politik. Ključno za razvoj EU je, da preidemo od besed k dejanjem. Ob sprejemanju številnih novih aktov mora EU raziskovanje in izobraževanje postaviti v ospredje, saj le tako lahko zagotovi trajnosten napredek in konkurenčnost v digitalni dobi. To je ključen vidik, ki bi ga morala Evropska komisija upoštevati pri pripravi ERA akta (Digital Knowledge akta), prav tako pa bi morale vlade držav članic vključiti te smernice v izboljšave svoje zakonodaje. V Sloveniji je trenutno predlagana sprememba 41. člena ZZrID, ki bi v slovenskem pravnem redu uzakonila pravico do sekundarnega publiciranja. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije (Ministrtsvo) je to spremembo uvedlo na predlog Rektorske konference Republike Slovenije. Seveda so temu predlogu izrazito naklonjeni tudi deležniki znotraj znanstvenoraziskovalne skupnosti, pri čemer v javni razpravi ni bilo zabeleženih nobenih nasprotovanj. Tej spremembi je šele v medresorskem usklajevanju začel nasprotovati Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino (URSIL), oktobra pa so na Ministrstvo svoje nasprotovanje naslovili tudi komercialni založniki. Presenetljivo nasprotovanje URSIL-a, ki je zelo podobno nasprotovanju komercialnih založnikov, je v nasprotju z Nacionalno strategijo intelektualne lastnine do leta 2030, katere skrbnik je prav URSIL. Nasprotovanje URSIL-a je tudi v očitnem nasprotju z Resolucijo o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030, v skladu s katero ravna Ministrstvo. O predlogu bo zdaj odločala Vlada RS, sprememba 41. člena pa bi predstavljala pomemben korak naprej pri omogočanju boljšega dostopa do raziskovalnih rezultatov.

Poleg ERA KR21 konference, je 3. 12. 2024 potekal prvi dan Dneva odprte znanosti in nacionalnega EOSC tripartitnega dogodka, kjer je bil panel »Beyond Regulation: Access to Research Data and the Role of Artificial Intelligence with Socio-Legal Aspects and EOSC« (Slo. »Onkraj predpisov: Dostop do raziskovalnih podatkov, vloga umetne inteligence ter socialno-pravni vidiki in EOSC«) posvečen podobni tematiki. Prof. dr. Caterina Sganga, prof. dr. Thomas Margoni, prof. dr. Sean Flynn, dr. Justus Dreyling in g. Stephen Wyber so tudi na tem panelu poudarili, da mora Evropski raziskovalni prostor vključevati trajnostne zakonodajne rešitve, ki bodo omogočile učinkovito upravljanje raziskovalnih podatkov, spodbujale sodelovanje in preprečevale omejevanje dostopa zaradi tehnoloških ali pravnih ovir.