Ali je umetni inteligenci lahko priznano avtorstvo?
Ameriški Urad za intelektualno lastnino (angl. The U.S. Copyright Office) je vnovič zavrnil zahtevo po registraciji umetniškega dela, ustvarjenega z umetno inteligenco. Umetnik Jason M. Allen je bil tudi v drugem poskusu registracije slike »Théâtre D’opéra Spatial« kot avtorskega dela neuspešen, saj delo vsebuje več kot zgolj zanemarljiv delež vsebine, generirane s pomočjo umetne inteligence.
Odločitev Urada pri tem odpira številna temeljna vprašanja avtorskega prava, kot je denimo opredelitev avtorja in lastnosti ustvarjalnega procesa, ki vodi do stvaritve dela, ki uživa avtorsko-pravno varstvo. Urad je obrazložil, da umetniško delo, ustvarjeno s pomočjo programa Midjourney Image in neodvisno od tega, da je vlagatelj zahteve vanj vnesel več kot 600 ukazov (tim. »prompt«), ni rezultat človeškega ustvarjanja. Urad s tem ni izključil možnosti priznanja avtorskih pravic posamezniku ustvarjalcu na tovrstnem rezultatu – vlagatelj zahteve bi tako moral omejiti svojo zahtevo na tiste elemente dela, ki so odraz človeškega ustvarjalnega procesa, in ne tistih delov, ki so zgenerirani in jih opravi umetna inteligenca.
Očitno je, da bo odločitev pomembno vplivala na razumevanje potrebne (ustvarjalne) vloge človeka v nastajanju z umetno inteligenco generiranega dela. Te zahteve se razlikujejo v različnih pravnih redih in so natančneje opisane v prispevku Maje Bogataj Jančič v monografiji “Pravo in umetna inteligenca: vprašanje etike, človekovih pravic in družbene škode”, ki je izšla leta 2021 pri Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
Slika Théâtre D’opéra Spatial, ustvarjena s programom Midjourney Image.
Okrožno sodišče v Hamburgu je v zadevi Kneschke proti LAION e.V. odločilo, da LAION ni kršil avtorskih pravic fotografa Kneschkeja, saj je bila uporaba njegove fotografije zajeta v izjemo za besedilno in podatkovno rudarjenje (angl. Text and Data Mining, TDM) za znanstvene namene.
“Ali lahko avtorske pravice spravijo umetno inteligenco na kolena?” Katere druge okoliščine lahko povzročijo, da se “izdelava” generativne umetne inteligence v (bližnji) prihodnosti dramatično spremeni. Ta kratek prispevek predstavlja možne izzive, ki jih avtorske pravice predstavljajo za “treniranje” strojev za velike količine podatkov. Različne jurisdikcije obravnavajo ta vprašanja različno. V ZDA se zakonitost teh dejavnosti preizkuša v številnih sodnih primerih. Ali gentlmenski dogovori in pragmatične simbioze, ki so nam poznane “iz poslovnega modela iskalnikov” zagotavljajo zadostno podlago in/ali spodbudo tudi za poslovni model “izdelave” generativnega poslovnega modela umetne inteligence?
V petek, 27. 9. 2024, se je odvil zadnji dan mednarodne konference “Converging Realms: Law, Technology, and Society in the Age of Ethical and Multi-Agent AI” (Konvergentna kraljestva: pravo, tehnologija in družba v dobi etične in večagentne umetne inteligence). V sklopu 4. panela z naslovom Umetna inteligenca+raziskave je sodelovala tudi dr. Maja Bogataj Jančič.