Češko sodišče: AI orodje ne more biti avtor avtorskega dela
Češko sodišče je v novi sodbi odločilo, da slike narejene z uporabo AI orodij ne morejo biti varovane z avtorsko pravico.
Sodišče v Pragi je izdalo pomembno sodbo za področje umetne inteligence in avtorskega prava, saj je odločilo, da slike narejene z uporabo AI orodij ne morejo biti varovane z avtorsko pravico, saj njihov avtor ni fizična oseba. Prav tako je poudarilo, da osebe, ki so objavile slike narejene z uporabo AI orodja, ne morejo tretjim preprečiti kopiranja in izkoriščanja teh slik s sklicevanjem na avtorsko pravo. Odločitev kaže na to, da se v pravni sferi EU osebe, ki bodo slike izdelale s pomočjo AI orodja, ne bodo mogle opreti na avtorsko-pravno varstvo za preprečitev njihove uporabe s strani tretjih. Več o odločitvi.
Drugačno odločitev na temo avtorsko-pravnega varstva generiranih rezultatov AI je npr. leta 2020 sprejelo kitajsko sodišče v primeru Shenzhen Tencent v. Yinxun (več o sodbi), v katerem je odločilo, da je delo, ustvarjeno s pomočjo AI sistema, literarno delo, ki uživa avtorsko-pravno varstvo. Problematika je podrobneje predstavljena v članku Ali je lahko umetna inteligenca avtor avtorskega dela?, avtorice dr. Maje Bogataj Jančič LL.M., LL.M.
ODIPI organizira ERA KR21 konferenco: Ovire in spodbude za odprto znanost v avtorskem pravu, ki bo potekala 2. 12. 2024 v hotelu Four Points by Sheraton (Mons) v Ljubljani in tudi preko spleta.
Okrožno sodišče v Hamburgu je v zadevi Kneschke proti LAION e.V. odločilo, da LAION ni kršil avtorskih pravic fotografa Kneschkeja, saj je bila uporaba njegove fotografije zajeta v izjemo za besedilno in podatkovno rudarjenje (angl. Text and Data Mining, TDM) za znanstvene namene.
“Ali lahko avtorske pravice spravijo umetno inteligenco na kolena?” Katere druge okoliščine lahko povzročijo, da se “izdelava” generativne umetne inteligence v (bližnji) prihodnosti dramatično spremeni. Ta kratek prispevek predstavlja možne izzive, ki jih avtorske pravice predstavljajo za “treniranje” strojev za velike količine podatkov. Različne jurisdikcije obravnavajo ta vprašanja različno. V ZDA se zakonitost teh dejavnosti preizkuša v številnih sodnih primerih. Ali gentlmenski dogovori in pragmatične simbioze, ki so nam poznane “iz poslovnega modela iskalnikov” zagotavljajo zadostno podlago in/ali spodbudo tudi za poslovni model “izdelave” generativnega poslovnega modela umetne inteligence?