Dan odprtega znanja v medijih
Na 4. Dnevu odprtega znanja, ki je potekal 17. oktobra 2023 pod okriljem Inštituta za odprte podatke in intelektualno lastnino ODIPI in s podporo Knowledge Rights 21, so strokovnjaki razpravljali o presečiščih med avtorskimi pravicami in umetno inteligenco ter o odprti znanosti.
Na 4. Dnevu odprtega znanja, ki je potekal 17. oktobra 2023 pod okriljem Inštituta za odprte podatke in intelektualno lastnino ODIPI in s podporo Knowledge Rights 21, so strokovnjaki razpravljali o presečiščih med avtorskimi pravicami in umetno inteligenco ter o odprti znanosti.
Novinarka Urška Henigman iz Radio Slovenija – PRVI je pripravila poglobljen prispevek o ključnih dilemah, obravnavanih na dnevu odprtega znanja. Svoja stališča sta delila tako dr. Maja Bogataj Jančič, ODIPI kot tudi Ben White iz organizacije Knowledge Rights 21.
18. oktobra je povezano z Dnevom odprtega znanja potekala delavnica, na kateri se je posebej obravnavalo vprašanja upravljanja avtorskih pravic v skladu z načeli odprte znanosti. Po delavnici je sledil sestanek Mreže raziskovalcev KR21 za Central and South Eastern Europe.
Vabimo vas, da poslušate prispevek na spodnji povezavi.
ODIPI organizira ERA KR21 konferenco: Ovire in spodbude za odprto znanost v avtorskem pravu, ki bo potekala 2. 12. 2024 v hotelu Four Points by Sheraton (Mons) v Ljubljani in tudi preko spleta.
Okrožno sodišče v Hamburgu je v zadevi Kneschke proti LAION e.V. odločilo, da LAION ni kršil avtorskih pravic fotografa Kneschkeja, saj je bila uporaba njegove fotografije zajeta v izjemo za besedilno in podatkovno rudarjenje (angl. Text and Data Mining, TDM) za znanstvene namene.
“Ali lahko avtorske pravice spravijo umetno inteligenco na kolena?” Katere druge okoliščine lahko povzročijo, da se “izdelava” generativne umetne inteligence v (bližnji) prihodnosti dramatično spremeni. Ta kratek prispevek predstavlja možne izzive, ki jih avtorske pravice predstavljajo za “treniranje” strojev za velike količine podatkov. Različne jurisdikcije obravnavajo ta vprašanja različno. V ZDA se zakonitost teh dejavnosti preizkuša v številnih sodnih primerih. Ali gentlmenski dogovori in pragmatične simbioze, ki so nam poznane “iz poslovnega modela iskalnikov” zagotavljajo zadostno podlago in/ali spodbudo tudi za poslovni model “izdelave” generativnega poslovnega modela umetne inteligence?