EU dosegla ključni dogovor o regulaciji umetne inteligence
V petek, dne 8. decembra, so pogajalci Evropskega parlamenta in Sveta dosegli začasni dogovor o aktu o umetni inteligenci, ki določa pravni okvir za zagotovitev varne in pravične uporabe AI.
V petek, dne 8. decembra, so pogajalci Evropskega parlamenta in Sveta dosegli začasni dogovor o aktu o umetni inteligenci, ki določa pravni okvir za zagotovitev varne in pravične uporabe AI. Usklajeno besedilo uredbe prepoveduje prakse visoko tvegane AI, kot so socialno ocenjevanje in nediskriminatorno prepoznavanje obrazov, hkrati pa omogoča omejeno uporabo biometričnega prepoznavanja s strani organov pregona pod strogim nadzorom.
Za visoko tvegane sisteme umetne inteligence, vključno s tistimi, ki bi lahko vplivali na volilne izide, bo potrebna obvezna ocena učinka na temeljne pravice. Uredba bo določala tudi mehanizme, s katerimi lahko državljani vložijo pritožbe in zahtevajo pojasnila o odločitvah, ki jih sprejmejo sistemi umetne inteligence z visokim tveganjem in ki vplivajo nanje.
Za spodbujanje inovacij besedilo urede podpira regulativne peskovnike za razvoj AI, z visokimi kaznimi za neskladnost. Ta zakonodaja predstavlja mejnik za EU pri urejanju etične uporabe AI, besedilo pa bo zdaj napredovalo v faze formalnega sprejema.
ODIPI organizira ERA KR21 konferenco: Ovire in spodbude za odprto znanost v avtorskem pravu, ki bo potekala 2. 12. 2024 v hotelu Four Points by Sheraton (Mons) v Ljubljani in tudi preko spleta.
Okrožno sodišče v Hamburgu je v zadevi Kneschke proti LAION e.V. odločilo, da LAION ni kršil avtorskih pravic fotografa Kneschkeja, saj je bila uporaba njegove fotografije zajeta v izjemo za besedilno in podatkovno rudarjenje (angl. Text and Data Mining, TDM) za znanstvene namene.
“Ali lahko avtorske pravice spravijo umetno inteligenco na kolena?” Katere druge okoliščine lahko povzročijo, da se “izdelava” generativne umetne inteligence v (bližnji) prihodnosti dramatično spremeni. Ta kratek prispevek predstavlja možne izzive, ki jih avtorske pravice predstavljajo za “treniranje” strojev za velike količine podatkov. Različne jurisdikcije obravnavajo ta vprašanja različno. V ZDA se zakonitost teh dejavnosti preizkuša v številnih sodnih primerih. Ali gentlmenski dogovori in pragmatične simbioze, ki so nam poznane “iz poslovnega modela iskalnikov” zagotavljajo zadostno podlago in/ali spodbudo tudi za poslovni model “izdelave” generativnega poslovnega modela umetne inteligence?