Internet Archive bo vložil pritožbo na nepravično odločitev, ki ne upošteva vrednosti dela knjižnic
Internet Archive je neprofitna organizacija, ki vzdržuje arhiv Open Library, indeks digitalnih knjižnic, in si prizadeva za ohranjanje znanja. Ker so številna dela v Internet Archive varovana z avtorskimi pravicami, arhiv uporablja sistem nadzorovane digitalne izposoje (controlled digital lending), ki temelji na upravljanju digitalnih pravic (digital rights management) za preprečevanje nepooblaščenega prenosa ali kopiranja knjig, ki so varovane z avtorskimi pravicami. Marca 2020 je Internet Archive zaradi okoliščin v zvezi s pandemijo COVID-19 vzpostavil zasilno nacionalno knjižnico (National Emergency Library), s čimer je odpravil čakalne sezname, ki se uporabljajo v Open Library in razširil dostop do knjig za vse bralce. Zasilna nacionalna knjižnica je junija 2020 naletela na tožbo štirih knjižnih založnikov in bila dokončno zaprta.
Hachette Book Group, Inc. proti Internet Archive, je primer, v katerem je okrožno sodišče Združenih držav Amerike za južno okrožje New Yorka ugotovilo, da je Internet Archive s skeniranjem in razširjanjem kopij knjig na spletu v okviru Open Library posegel v avtorske pravice. Zadeva se nanaša na pošteno uporabo sistemov nadzorovane digitalne izposoje (controlled digital lending).
Nadzorovana digitalna izposoja je model, s katerim knjižnice digitalizirajo gradivo iz svoje zbirke in ga dajo na voljo za izposojo.
Zagovorniki trdijo, da je nadzorovana digitalna izposoja v skladu z doktrino poštene uporabe (fair use doctrine), ker se zanaša na upravljanje digitalnih pravic (digital rights management), ki zagotavlja, da se vsako digitalizirano delo, ki je v lasti knjižnice in je avtorsko varovano, izposodi za omejeno časovno obdobje ter da se ohrani razmerje ena proti ena med lastnimi kopijami knjižnice in izposojevalci. Nasprotniki kritizirajo to razlago in trdijo, da nadzorovana digitalna izposoja vključuje kopiranje in ne zgolj izposojo ter da nakup fizične knjige knjižnici ne daje pravice do izdelave in izposoje e-knjige ali razširjanja digitalnih kopij.
Sodišče je v odločitvi, zoper katero je Internet Archive že napovedal pritožbo, zavrnilo pravno podlago, ki jo je ta navajal za svoje delo, in ugotovilo, da ne upošteva štirih dejavnikov poštene uporabe (namen in značaj uporabe, narava dela, količina in bistvenost uporabljenega dela, učinek uporabe na potencialni trg ali vrednost dela), ki izhajajo iz avtorskopravne ureditve Združenih držav Amerike.
Iz sodbe je razvidno, da sodišče zavzame zelo ozek pristop glede pravne podlage za digitalno izposojo knjig s strani knjižnic in ne upošteva vseh dejavnikov, ki so v igri na trgu digitalne izposoje. Razvidno je tudi, da daje prednost plačevanju nadomestil imetnikom pravic pred vsemi drugimi koristmi, ki so pomembne za družbo.
Odločitev sodišča žal ne posveča pozornosti vrednosti knjižnične izposoje v okviru zagotavljanja dostopa uporabnikov do izobraževanja, raziskovanja in kulturnega udejstvovanja in čeprav je odločitev sodišča obžalovanja vredna, za Evropo, kjer se varne oblike digitalne izposoje lahko izvajajo na podlagi posebne pravne podlage, ni pomembna.
Več o primeru si lahko preberete na spletni strani Knowledge Rights 21.
ODIPI organizira ERA KR21 konferenco: Ovire in spodbude za odprto znanost v avtorskem pravu, ki bo potekala 2. 12. 2024 v hotelu Four Points by Sheraton (Mons) v Ljubljani in tudi preko spleta.
Okrožno sodišče v Hamburgu je v zadevi Kneschke proti LAION e.V. odločilo, da LAION ni kršil avtorskih pravic fotografa Kneschkeja, saj je bila uporaba njegove fotografije zajeta v izjemo za besedilno in podatkovno rudarjenje (angl. Text and Data Mining, TDM) za znanstvene namene.
“Ali lahko avtorske pravice spravijo umetno inteligenco na kolena?” Katere druge okoliščine lahko povzročijo, da se “izdelava” generativne umetne inteligence v (bližnji) prihodnosti dramatično spremeni. Ta kratek prispevek predstavlja možne izzive, ki jih avtorske pravice predstavljajo za “treniranje” strojev za velike količine podatkov. Različne jurisdikcije obravnavajo ta vprašanja različno. V ZDA se zakonitost teh dejavnosti preizkuša v številnih sodnih primerih. Ali gentlmenski dogovori in pragmatične simbioze, ki so nam poznane “iz poslovnega modela iskalnikov” zagotavljajo zadostno podlago in/ali spodbudo tudi za poslovni model “izdelave” generativnega poslovnega modela umetne inteligence?