Prva seja Sveta Slovenske skupnosti za odprto znanost
V sredo, 5. aprila 2023, je potekala prva seja Sveta Slovenske skupnosti odprte znanosti.
V sredo, 5. aprila 2023, je potekala prva seja Sveta Slovenske skupnosti odprte znanosti.
Z ustanovitvijo Slovenske skupnosti odprte znanosti ni nastala nova skupna organizacija ali konzorcij ustanov ali katera druga oblika formalnega združevanja, temveč prostovoljna platforma za sodelovanje, koordinacijo in ustvarjanje kritične mase za poenotenje infrastrukture, storitev, izobraževanja in veščin, s ciljem doseganja trajnosti in krepitve sodelovanja.
Inštitut za intelektualno lastnino in Inštitut za odprte podatke in intelektualno lastnino sta člana skupnosti, v tej vlogi se je tudi dr. Maja Bogataj Jančič udeležila seje skupnosti. Na seji je predstavila skupino Evropskega raziskovalnega prostora – ukrep 2 (v katero je bila 26. 1. 2023 imenovana s strani Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije): Zakonodajni in regulativni okvir EU o avtorskih pravicah in podatkih, ki bo primeren za področje raziskav. Poudariti velja, da je za dejavnost Slovenske skupnosti odprte znanosti še posebej relevantno tudi delo mreže Knowledge Rights 21, ki na mednarodni ravni združuje posamezne nacionalne koordinatorje za področje dostopa do raziskovalnih podatkov.
Poleg organizacije predavanj, izobraževanj in delavnic so naloge Slovenske skupnosti odprte znanosti in njenih članov naslednje:
- vzpostavitev zaupanja vrednega okolja z nemotenim dostopom do raziskovalnih rezultatov in interoperabilnih storitev;
- širitev skupnosti odprte znanosti in vključevanje novih članovi;
- spodbujanje razvoja odprte znanosti v Sloveniji in vzajemnega sodelovanja vseh deležnikov;
- sooblikovanje strateških dokumentov za razvoj odprte znanosti v Sloveniji;
- sooblikovanje strateške agende za raziskave in razvoj kot podlage za program Evropske komisije Horizon Europe;
- sodelovanje pri razvoju in prenosu strategij razvoja odprte znanosti in pravil ter priporočil odprte znanosti v slovenski raziskovalni prostor v skladu z evropskimi in mednarodnimi iniciativami;
- spodbujanje sodelovanja v pan-evropskih (ESFRI) in mednarodnih raziskovalnih infrastrukturah;
- sodelovanje pri razvoju in zagotavljanju dolgoročne vzdržnosti nacionalnih raziskovalnih infrastruktur;
- zastopanje interesov pristojnega ministrstva za znanost in drugih za področje pristojnih organov v evropskih telesih na področju odprte znanosti;
- vzpostavitev in vzdrževanje portala SSOZ in kataloga;
- vzpostavitev in vzdrževanje skupnega kataloga certificiranih in drugih usposabljanj in izobraževanj na področju FAIR in odprte znanosti ter vključitev v mednarodne kataloge (npr. EOSC, the European Open Science Cloud);
- sodelovanje pri vzpostavljanju mreže kompetenčnih centrov odprte znanosti;
- sodelovanje v nacionalnih in mednarodnih iniciativah na sorodnih področjih;
- gostovanje kompetenčnih centrov;
- ustanavljanje stalnih in občasnih strokovnih teles SSOZ;
- promocija in spodbujanje uporabe načel odprte znanosti in načel FAIR pri ravnanju z raziskovalnimi podatki;
- seznanjanje članov SSOZ po različnih komunikacijskih kanalih o razvoju odprte znanosti.
ODIPI organizira ERA KR21 konferenco: Ovire in spodbude za odprto znanost v avtorskem pravu, ki bo potekala 2. 12. 2024 v hotelu Four Points by Sheraton (Mons) v Ljubljani in tudi preko spleta.
Okrožno sodišče v Hamburgu je v zadevi Kneschke proti LAION e.V. odločilo, da LAION ni kršil avtorskih pravic fotografa Kneschkeja, saj je bila uporaba njegove fotografije zajeta v izjemo za besedilno in podatkovno rudarjenje (angl. Text and Data Mining, TDM) za znanstvene namene.
“Ali lahko avtorske pravice spravijo umetno inteligenco na kolena?” Katere druge okoliščine lahko povzročijo, da se “izdelava” generativne umetne inteligence v (bližnji) prihodnosti dramatično spremeni. Ta kratek prispevek predstavlja možne izzive, ki jih avtorske pravice predstavljajo za “treniranje” strojev za velike količine podatkov. Različne jurisdikcije obravnavajo ta vprašanja različno. V ZDA se zakonitost teh dejavnosti preizkuša v številnih sodnih primerih. Ali gentlmenski dogovori in pragmatične simbioze, ki so nam poznane “iz poslovnega modela iskalnikov” zagotavljajo zadostno podlago in/ali spodbudo tudi za poslovni model “izdelave” generativnega poslovnega modela umetne inteligence?