Slaba novica za knjižnice in dostop do znanja
Ameriško višje sodišče (The Second Circuit) je razsodilo, da se delovanje Open Library Internet Archive ne more šteti kot poštena uporaba (fair use) in da krši avtorske pravice založnikov. Takšna končna odločitev je izredno škodljiva, zlasti ker nakazuje, da naj bi bile vse knjižnice slabe za avtorje, saj naj bi jih odvračale od pisanja, ker je izposoja knjig brezplačna.
The Open Library knjige pridobiva zakonito (bodisi z nakupom bodisi z donacijo) in nato posoja digitalne izvode teh knjig v enakem številu kot ima fizičnih primerkov knjig. Torej od delovanja običajnih knjižnic, ki Open Library na splošno podpirajo, se sploh ne razlikuje. Edini, ki jih takšno delovanje resnično moti, so založniki, ki jim ta model izposoje moti njihov poslovni model, ko želijo elektronske knjige prodajati na podlagi izredno visokih licenc.
Predhodno so sodišča že odločila, da je digitalizacija fizičnih knjig t. i. poštena uporaba (povezava na odločbo). Ključni del tega primera pa je, ali je skeniranje in potem posojanje knjig s strani Internet Archive poštena uporaba ali ne. Višje sodišče je razsodilo, da takšno početje ne prestane preizkusa poštene uporabe, saj ni transformativno, ker digitalni izvodi služijo istemu namenu kot izvirniki, sporno je posojanje celotne knjige in vpliv na trg. Čeprav je Internet Archive vztrajal, da ni dokazov o kakršnikoli dejanski škodi založnikom, je sodišče v sodbi zapisalo, da so skoraj prepričani, da to nekako mora škoditi založnikom. Toda ta analiza popolnoma zgreši temeljno razliko med skeniranimi knjigami in dejanskimi e-knjigami. Če je na voljo licenčna e-knjiga, je izkušnja branja veliko boljša kot skenirana knjiga. Založniki so v tem primeru popolnoma konkurenčni.
Na odločitev sodišča se je odzvalo veliko pisateljev, kot npr. pisateljica Annalee Newitz, ki je navedla, da nastanek njene knjige brez uporabe Open Library ne bi bil mogoč. Poleg tega je Jennie Rose Halperin zapisala, da ljudje Open Library uporabljajo drugače kot običajne knjižnice, saj si knjigo v povprečju ogledajo le 30 minut, kar nakazuje, da je Open Library format za raziskovanje. Velikokrat pa Open Library omogoča tudi dostop do vsebin, ki v običajnih knjižnicah niso na voljo.
Odločitev je tako postala precedens na drugostopenjskem sodišču. Ta razsodba je velika izguba za javni dostop do znanja in za knjižnice. Tudi pri Communia so zapisali, da takšna odločitev ni samo razočaranje za številne uporabnike po vsem svetu, ki se pri dostopu do informacij zanašajo na Open Library, temveč temelji na številnih problematičnih predpostavkah.
ODIPI organizira ERA KR21 konferenco: Ovire in spodbude za odprto znanost v avtorskem pravu, ki bo potekala 2. 12. 2024 v hotelu Four Points by Sheraton (Mons) v Ljubljani in tudi preko spleta.
Okrožno sodišče v Hamburgu je v zadevi Kneschke proti LAION e.V. odločilo, da LAION ni kršil avtorskih pravic fotografa Kneschkeja, saj je bila uporaba njegove fotografije zajeta v izjemo za besedilno in podatkovno rudarjenje (angl. Text and Data Mining, TDM) za znanstvene namene.
“Ali lahko avtorske pravice spravijo umetno inteligenco na kolena?” Katere druge okoliščine lahko povzročijo, da se “izdelava” generativne umetne inteligence v (bližnji) prihodnosti dramatično spremeni. Ta kratek prispevek predstavlja možne izzive, ki jih avtorske pravice predstavljajo za “treniranje” strojev za velike količine podatkov. Različne jurisdikcije obravnavajo ta vprašanja različno. V ZDA se zakonitost teh dejavnosti preizkuša v številnih sodnih primerih. Ali gentlmenski dogovori in pragmatične simbioze, ki so nam poznane “iz poslovnega modela iskalnikov” zagotavljajo zadostno podlago in/ali spodbudo tudi za poslovni model “izdelave” generativnega poslovnega modela umetne inteligence?