Svet EU potrdil EU AI Act
Svet Evropske Unije je potrdil EU Akt o umetni inteligenci (EU AI Act), ki temelji na pristopu tveganja, kar pomeni, da večje ko je tveganje povzročitve škode družbi z umetno inteligenco, strožja so pravila.
Svet Evropske Unije je v torek, 21. 5. 2024, potrdil EU Akt o umetni inteligenci. Gre za prvi takšen primer zakonodaje, ki lahko postavi globalni standard za regulacijo umetne inteligence, saj temelji na pristopu tveganja, kar pomeni, da večje ko je tveganje povzročitve škode družbi z umetno inteligenco, strožja so pravila.
Tako novi akt razvršča različne vrste umetne inteligence glede na tveganje. Pri tem bodo sistemi umetne inteligence, ki delujejo na osnovi kognitivne vedenjske manipulacije in/ali na podlagi profiliranja in sistemov, ki uporabljajo biometrične podatke za kategorizacijo ljudi glede na osebne okoliščine (npr. rasa, vera, spolna usmerjenost itd.), v EU prepovedani, ker se njihovo tveganje šteje za nesprejemljivo.
Za zagotovitev ustreznega izvrševanja akta bo ustanovljenih več organov upravljanja kot tudi globe za kršitve.
Namen Akta o umetni inteligenci je tudi spodbuditi razvoj, naložbe in inovacije ter uporabo varnih in zaupanja vrednih sistemov umetne inteligence na celotnem trgu EU tako s strani zasebnih kot javnih sektorjev, tako da se spoštuje temeljne pravice državljanov EU.
ODIPI organizira ERA KR21 konferenco: Ovire in spodbude za odprto znanost v avtorskem pravu, ki bo potekala 2. 12. 2024 v hotelu Four Points by Sheraton (Mons) v Ljubljani in tudi preko spleta.
Okrožno sodišče v Hamburgu je v zadevi Kneschke proti LAION e.V. odločilo, da LAION ni kršil avtorskih pravic fotografa Kneschkeja, saj je bila uporaba njegove fotografije zajeta v izjemo za besedilno in podatkovno rudarjenje (angl. Text and Data Mining, TDM) za znanstvene namene.
“Ali lahko avtorske pravice spravijo umetno inteligenco na kolena?” Katere druge okoliščine lahko povzročijo, da se “izdelava” generativne umetne inteligence v (bližnji) prihodnosti dramatično spremeni. Ta kratek prispevek predstavlja možne izzive, ki jih avtorske pravice predstavljajo za “treniranje” strojev za velike količine podatkov. Različne jurisdikcije obravnavajo ta vprašanja različno. V ZDA se zakonitost teh dejavnosti preizkuša v številnih sodnih primerih. Ali gentlmenski dogovori in pragmatične simbioze, ki so nam poznane “iz poslovnega modela iskalnikov” zagotavljajo zadostno podlago in/ali spodbudo tudi za poslovni model “izdelave” generativnega poslovnega modela umetne inteligence?