Umetna inteligenca, pravo, etika in družba
V četrtek, 22. 8. 2024, se je na TV SLO 1 predvajala šesta oddaja Pogovori o prihodnosti s podnaslovom Umetna inteligenca, pravo, etika in družba, v kateri so trije sogovorniki razpravljali o pravnih, etičnih in družbenih izzivih ob skokovitem razvoju umetne inteligence. Poleg dr. Maje Bogataj Jančič z ODIPI sta bila še dr. Igor Bijuklič s Pedagoškega inštituta v Ljubljani in Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem ter Filip Dobranić z Inštituta za novejšo zgodovino.
“Kako izkoristiti velike prednosti, ki jih lahko prinaša umetna inteligenca in kako preprečiti tveganje za človeštvo in planet.” S temi besedami izvršnega direktorja OpenAI je dr. Maja Bogataj Jančič otvorila Pogovore o prihodnosti in v prvem sklopu o umetni inteligenci in avtorskem pravu poudarila, da mora biti generativna umetna inteligenca zgolj orodje človeka ustvarjalca. Pogovor se je nato premaknil na področje med pravom in etiko, kjer so sogovorniki razmišljali, ali je dobro, da bi z generativno umetno inteligenco replicirali človeške zmogljivosti, pri čemer je umetna inteligenca nekatere poklice že nadomestila. V zadnjem sklopu o umetni inteligenci in družbi pa so razpravljali, da ima vsaka tehnološka novost zagovornike in nasprotnike, pri čemer nas pri umetni inteligenci najbolj skrbi hitrost in hkrati nepredvidljivost razvoja.
Vabljeni k ogledu oddaje.
ODIPI organizira ERA KR21 konferenco: Ovire in spodbude za odprto znanost v avtorskem pravu, ki bo potekala 2. 12. 2024 v hotelu Four Points by Sheraton (Mons) v Ljubljani in tudi preko spleta.
Okrožno sodišče v Hamburgu je v zadevi Kneschke proti LAION e.V. odločilo, da LAION ni kršil avtorskih pravic fotografa Kneschkeja, saj je bila uporaba njegove fotografije zajeta v izjemo za besedilno in podatkovno rudarjenje (angl. Text and Data Mining, TDM) za znanstvene namene.
“Ali lahko avtorske pravice spravijo umetno inteligenco na kolena?” Katere druge okoliščine lahko povzročijo, da se “izdelava” generativne umetne inteligence v (bližnji) prihodnosti dramatično spremeni. Ta kratek prispevek predstavlja možne izzive, ki jih avtorske pravice predstavljajo za “treniranje” strojev za velike količine podatkov. Različne jurisdikcije obravnavajo ta vprašanja različno. V ZDA se zakonitost teh dejavnosti preizkuša v številnih sodnih primerih. Ali gentlmenski dogovori in pragmatične simbioze, ki so nam poznane “iz poslovnega modela iskalnikov” zagotavljajo zadostno podlago in/ali spodbudo tudi za poslovni model “izdelave” generativnega poslovnega modela umetne inteligence?